Kaj je markacija?

Markacija

Markacija je znak, ki označuje planinsko ali pohodniško pot. Oznake se med državami razlikujejo.600px-Markacija.svg

V Sloveniji se za označevanje planinskih poti uporablja markacija z belo piko obdano z rdečim kolobarjem, imenovana po Alojzu Knafelcu (Knafelčeva markacija), za evropske pešpoti rumena pika obdana z rdečim kolobarjem in za Pot kurirjev in vezistov rumena pika s svetlo modrim kolobarjem.

Enotno označevanje planinskih poti se je začelo, ko je leta 1922 Alojz Knafelc predložil »Navodila za jednotno markiranje potov« (Planinski vestnik 22:108, 1922, knjižica 1924. Oznaka – bela pika in rdeč kolobar je bila z uredbo Kraljevske banske uprave Dravske banovine, dne 18. novembra 1933 zaščitena (Planinski vestnik 57: 609, 1957).

Prva s Knafelčevo markacijo označena pot je bila pot na Triglav, in sicer že leta 1871. Danes za označevanje posameznih poti, kot tudi za njihovo nadelavo, vzdrževanje in smerne table, skrbijo posamezna planinska društva in njihovi člani, ki delujejo v Markacijskem odseku. Markacisti narišejo markacije na drevesa, večje skale ali druge primerne objekte, praviloma vedno na desni strani v smeri hoje.

Določene poti so označene tudi z zimskimi markacijami, ki omogočajo orientacijo tudi v zimskem času, ko v gorah zapade več snega in pokrije markacije na skalah. Te so visoki (4-5 m) jekleni drogovi z usmerjenimi puščicami, ki kažejo smer, in so rdeče barve (po Dolini Triglavskih jezer, Dolina Triglavskih jezer – Komna, ipd.).

Poleg standardne markacije se uporabljajo tudi dopolnjene markacije, ki imajo dodano oznako poti. Tako ima na primer Slovenska planinska pot dodano številko 1Zasavska planinska pot pa preko markacije črko Z.

 

Alojzu Knafelcu

Alojz Knafelcslovenski kartograf in planinec, iznajditelj slovenske planinske markacije, * 23. junij 1859 Šmihel pri Novem mestu, † 26. april 1937Ljubljana.

Življenje

Po končani gimnaziji je služboval kot učitelj, potem pa je kot risar sodeloval pri konstrukciji železniške povezave med Hrpeljami in Kozino, kjer je skrbel za različne oznake in merne table. Ko je bil premeščen v Beljak, je bil leta 1900 med ustanovitelji ziljske podružnice SPD. Med 1906 in 1915 je služboval v Trstu, potem pa do upokojitve leta 1922 na Češkem in v Zagrebu. Leta 1922 je postal načelnik markacijskega odseka SPD, 1923 sam prebarval celoten Aljažev stolp. Leto prej je za Planinski vestnik napisal navodila za markiranje poti in izdelavo smerokazov, ki so 1924 izšla v samostojni publikaciji. Knafelčev seznam smerokazov je leta 1936 obsegal natančno 466 tabel. Od 1928 do smrti je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih, na kar opozarja spominska plošča na skali ob jezeru. Narisal je vrsto grebenskih kart, med drugim Julijcev, in Kamniških Alp, ter zemljevida Bleda in Roža.

Knafelčeve markacije so bele pike, obdane z rdečim kolobarjem. Njihova velikost je med 8 in 10 centimetri, medtem ko je razmerje med rdečo in belo piko v prečnem prerezu 1:2. Uporabljajo se za večino slovenskih poti, razen za evropski pešpoti E6 in E7, nanje naletimo tudi na planinskih poteh po državah nekdanje Jugoslavije. Predpisuje jih Zakon o planinskih poteh (2007). Po Knafelcu se imenujeta planinski priznanji Knafelčeva diploma (1960-) in Knafelčevo priznanje (2004-). Pošta Slovenije je ob 150-letnici njegovega rojstva izdala znamko in priložnostni žig z njegovim imenom.

VIR: http://sl.wikipedia.org